Za tisk časopisov, revij, knjig in drugih publikcij se danes še vedno uporablja klasični tisk. Čeprav razvoj tikskarskih tehnik omogoča digitalni tisk, ta v določenih segmentih še vedno zaostaja za klasičnim tiskom. Digitalni tisk je precej pripomogel k dostopnosti tiskarskih storitev predvsem za manjša podjetja, ki tako lažje uresničijo marsikatero kreativno idejo. Digitalni tisk se danes uporablja tudi za dodelavo raznovrstnega papirnatega pisarniškega materiala v manjših nakladah, za tisk posameznih kosov na papir, blago in razne umetne materiale za namen oglaševanja, za poslikavo oblačil in mnogo drugega.
Velikih naklad časopisov in knjig pa digitalni tisk ne zmore. Predvsem zaradi višjih stroškov in slabše kakovosti tiska. Klasična tehnika natisne črke, grafike in slike v veliko boljši kakovosti, pri čemer pa porabi tudi manj tiskarskih sredstev (barve). Opravljene so bile številne analize, da bi ugotovili kateri način tisk je bolj primeren za tisk slikovnega materiala. Klasični tisk zmore slike natisniti bolj natančno, ostro in barvno ustrezno kot digitalni tisk. To so potrdili tudi številni bralci, ki so še posebej povdarili, da se jim zdijo natisnjene slike bolj jasne in z večjo barvno globino.
Še ena nedvoumna prednost klasičnega tiska je tudi zmožnost tiska velikih naklad, v zelo kratkem času. To pa je pri današnji konkurenci digitalnih medijev za časopisne hiše zelo pomembno. Ne sme se namreč zgoditi, da novica v objavljenem časopisu, zjutraj ne bi bila več aktualna. Kljub temu, da lahko pričakujemo nadaljni razvoj digitalnega tiska in predvsem digitalnih medijev pa vseeno upamo, da čar jutranjega branja časopisa in značilen vonj knjig ne bo izginil.
