Prevajanje je jezikovni proces, s katerim prevajalec prenaša pomen iz originalnega jezika v ciljni jezik. Osnovni namen, ki ga mora pri tem imeti prevajalec ves čas pred seboj, je, da se pomen v tem prenosu ne izgubi. To je osnovni in glavni kriterij, po katerem lahko ocenimo, ali je prevajanje bilo uspešno ali ne. Kadar se naročniku prevoda močno mudi in želi, da prevajalec pohiti s svojim delom, tvega, da se bo skozi prevajanje izgubilo precej pomena, ki ga ima izvorno besedilo.
Takšna skrb je zlasti pomembna pri literarnih delih, kakršne so daljše knjige. Prevajanje knjig je namreč tehnično precej naporna zvrst prevoda, saj mora prevajalec ves čas obdržati določen slog, ki je značilen za avtorsko literarno delo. Hitenje ima pri tem le številne negativne učinke, zaradi katerih se kakovost prevoda močno zmanjša.
Torej lahko v kateremkoli primeru, za katerokoli zvrst besedila gre, zahtevamo, da prevajalec svoje delo opravlja na takšen način, da je glavni cilj ohranjanje izvornega pomena. Prav zato pa je potrebno vedno poiskati strokovnega prevajalca, saj prevajanje na takšnem nivoju zahteva, ko gre za težavnejša besedila, precej jezikovne iznajdljivosti. Prevajanje je takšen proces, ki se ga prevajalec ne more naučiti le v šolskih klopeh. Potrebne so dolgoletne izkušnje, na podlagi katerih se prevajanje postopoma dograjuje. Kvalitetni prevodi ne nastanejo iz danes na jutri, ampak skozi čas, zato pravimo, da prevajanje potrebuje tudi več iteracij. Prevajalec mora večkrat pregledati originalno besedilo in svoj prevod, saj bo le na takšen način zagotovil skladnost obeh pomenov, tako tistega, ki ga je ustvaril avtor besedila, kot svojega lastnega, ki ga je ustvaril kot prevajalec.
Dejansko ni prevajanje vsakega besedila tako zahtevno. Nekatera besedila lahko prevajajo tudi manj izkušeni prevajalci, še zlasti če gre za krajše časopisne članke, odlomke daljšega besedila, preprosta korespondenčna sporočila in druga besedila, ki niso strokovna, literarna ali posebej specifična.
Informacije najdete tukaj
