Kvalitetno prevajanje je precej težje opravilo, kot so mnogi prepričani, ko poskušajo sami kaj prevesti. Eden izmed osnovnih kriterijev, ki določa, katero prevajanje prihaja od dobrega prevajalca, je ta, da dober prevajalec misli v jeziku iz katerega prevaja. Kaj pomeni za prevajanje takšna trditev? Tisti, ki si morajo sproti prevajati, kaj preberejo, ti posamezniki ne mislijo v tujem jeziku, ampak sproti sestavljajo pomen. To pa je precej naporno in dolgotrajno opravilo. Takšno prevajanje je amatersko in včasih je tudi izjemno nekvalitetno. Saj imamo vsi izkušnje s tujci, ki so želeli z nami govoriti v našem jeziku.

Običajno so govorili izjemno počasi in so uporabljali izjemno preproste stavke, to pa zato, ker so sproti prevajali, kar so hoteli reči in kar smo jim mi povedali. Kvalitetno prevajanje pa ustvarjajo prevajalci, ki mislijo v tujem jeziku, kar pomeni, da ga govorijo skoraj tako dobro, kot govorijo svoj materni jezik. Za te prevajalce velja, da jezik razumejo na vseh njegovih nivojih, to je na dobesedni ravni in na preneseni ravni. Prevodi morajo namreč upoštevati obe ravni. Pri dobesedni ravni gre za to, da avtor originalnega besedila misli to, kar sam napiše. Pri preneseni rabi jezika, pa gre za besedne zveze in besedne igre, ki so govorna dejanja naprednih uporabnikov nekega jezika, običajno govorcev, ki jim je jezik materni. Prevajanje pa ostaja zvesto svojemu tekstu le, če ohranja obe ravni izražanja, tako tisto raven, kjer avtor izvornega besedila misli s pisanjem točno to, kar zapiše, kot tisto raven, kjer se avtor igra s prenesenimi pomeni.