Računalnik pojmujemo v osnovi kot napravo, ki obdeluje podatke s programom oziroma seznamom ukazov. Obstaja veliko fizičnih oblik računalnika, prve računalniške naprave pa so se začele pojavljati v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. Sicer je bilo že nekaj podobnih strojev tudi prej vendar je druga svetovna vojna sprožila pravi razvoj na tem področju. Prvotni elektronski računalniki so bili v velikosti večjih soban, poraba električne energije pa je bila ogromna. Današnji moderni računalniki so zasnovani na integriranih vezjih, ki velike zmogljivosti omogočajo zelo majhnim računalnikom. Te lahko nosimo že v žepu (današnji pametni telefoni) ali pa na roki kot napredno ročno uro.
Najpogostejša oblika računalnika je vgradni računalnik. Tu gre za majhne preproste naprave, ki omogočajo nadzor nad večjimi mehanizmi oziroma napravami. Nahajajo se v vojaški industriji, avtomatizirani proizvodnji , v fotoaparatih in celo igračah za otroke. računalnik potrebuje za svoje delovanje nek program, ki usmerja strojno opremo z namenom pridobitve nekega rezultata. Rezultat je lahko neka enostavna kalkulacija ali pa simulacija eksplozije atomske bombe in vse vmes.
Med najbolj popularnimi večjimi računalniki za osebno rabo prevladujejo prenosni računalniki in osebni računalniki oz PC-ji. Prvi so rahlo dražji in ne omogočajo večjih modifikacij znotraj ohišja, imajo pa prednost predvsem na področju enostavne uporabe, mobilnosti in kompaktnosti. Po drugi strani pa PC-ji omogočajo večje zmogljivosti, ker je njihovo ohišje bistveno večje in posledično zmožno efektivnejše hladiti notranje komponente, nadgradnja zmogljivosti pa je precej enostavna in se lahko nadaljuje v nedogled, dokler nimamo že popolnoma drug osebni računalnik.
Z vse večjimi zmogljivostmi mobilnih naprav kot so mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki pa se vse večje število povprečnih uporabnikov nagiba stran od nakupa osebnih računalnikov.